Pasti "demokratično" nereguliranega spletnega diskurza
Internet je prostor, ki na eni strani ponuja možnosti za razvoj demokratičnih procesov, po drugi pa ponuja nov prostora za poglabljanje neenakosti, kršenje človekovih pravic in nove oblike diskriminacije. Struktura interneta, prodornost in možnosti, ki jih nudi za ohranjanje anonimnosti so odprle neverjetne možnosti za tiste, ki želijo širiti sovražno propagando in pozivati k nestrpnosti. V prvi vrsti nam virtualni prostor za razliko od realnega omogoča, da komuniciramo s privzetimi ali prikritimi identitetami. Pri spletni komunikaciji gre tako za izražanje stališč v prikriti identitetni formi, ki vpliva na konstrukcijo občutka svobode med udeleženci. Večja svoboda, ki jo omogoča prikrita identiteta, pa omogoča tudi izražanje ekstremnejših stališč, ki jih sicer v vsakdanji medosebni komunikaciji zaradi uveljavljenih družbenih norm ne upamo izražati.
Prav tako pa je internet tudi zelo uporaben medij za lokacijo skupin s posebnimi interesi, ki jih je zaradi kršenja obstoječih družbenih norm v realnem okolju težko najti. Vedenje na spletu v kombinaciji z anonimnostjo namreč poveča identifikacijo s skupino in naredi posameznike bolj socialno odzivne. Socialni vpliv ima največji in najbolj močan učinek takrat, ko so posamezniki izolirani in ko je njihova identiteta dobro skrita pred ostalo skupino. Tako se socialni vplivi skupin kot so stereotipi, predsodki, diskriminatorna dejanja in komformizem lažje udejanjajo. S tem je internet zelo prikladno orodje za ekstremistične skupine, saj jim s celo paleto komunikacijskih možnosti in interaktivnostjo omogoča, da se usmerijo na točno določene ciljne skupine.
Za internet je tako značlna tudi skoraj brezmejna dostopnost do vseh vrst vsebin, tudi škodljivih, žaljivih in sovražnih, ki v tradicionalnih okoljih otrokom in mladostnikom sicer niso dostopne. Tako je moč na internetu zaslediti vrsto spletnih strani namenjenih otrokom in mladim, ki poleg zavajajočih informacij ponujajo tudi glasbo, risanke in računalniške igre (modifikacije znanih iger), ki se osredotočajo na sovražnost do drugih in drugačnih. Delovanje ekstremističnih skupin na internetu tako ni omejeno zgolj z elektronsko pošto, forumi ali klepetalnicami, temveč predstavlja polje za rekrutiranje in nabiranje finančnih sredstev, polje za širjenje rasistične propagande, v obliki glasbe, rasističnih videoigric in posebnih podstrani za otroke. Zaradi vsega zgoraj naštetega je internet še posebej prikladen za rekrutiranje otrok in mladih, saj ponuja odlično orodje za prepričevanje (pripoved zgodb, mitov in urbanih legend) in nadzor nad podobami, ki so v klasičnih medijih in v realnem vsakdanu prepovedane. Še posebej so pri rekrutiranju pomembne t. i. mehke sovražne strani, ki v imenu človekovih pravic in svobode izražanja širijo vrsto neresnic in za manjšinske skupine škodljivih dezinformacij. Takšna spletna propaganda pa je nevarna tudi zaradi tega, ker spodkopava demokracijo in temelje demokratične družbe, ki pomenijo osnovo za spoštovanje človekovih pravic nasploh. Kakor je svoboda govora pomembna za uspešno demokracijo, je strpnost nujna za njeno preživetje.
Barbara Samaluk, strokovna sodelavka na Oddelku za področje diskriminacije, Varuh človekovih pravic RS
