« March 27, 2006 | Main | March 29, 2006 »

March 28, 2006

NEMIR

VPLIV NEMIROV NA ČLOVEKA
Na veliko večino ljudi vpliva nemir stresno ali depresivno. Pomembno
je, da se o vsem, kar nas dela nemirne, doma in v svojih delovnih
sredinah pogovarjamo in tako skupaj premagujemo stresne situacije.Če
pa se zapiramo vase, lahko postanemo depresivni in hudo zbolimo.

KAKŠNE SO POSLEDICE NEMIROV
Posledice npr.rasnih, političnih socialnih in podobnih nemirov v
svetu, so izbruhi protestov, demonstracij, v najhujši obliki celo
vojn, ki lahko zahtevajo veliko človeških življenj in/ali gmotne
škode. Za današnji svet so značilni zlasti socialni nemiri.

NEMIRNOST-STRPNOST DO LJUDI,KI ŽIVIJO OKOLI MENE
Ljudje smo si po svetu v vsaki sredini različni. Nekateri so zelo
nestrpni do soljudi,zlasti,če imajo le-ti nekaj več od njih ali so le
malce drugačni od njih. Naučiti se moramo sprejemati drugačnost,
ceniti različnost in biti strpni.

Aljaž Jakše, 7.d, OŠ Bršljin

PRIHODNOST EVROPE – MIR IN NEMIR

Živim v svetu, ki je dokaj varen in miren. Marsikje pa potekajo državljanske vojne in teroristični napadi. V njih umre veliko nedolžnih ljudi, tudi otrok. Ključno je nasilje, ki je v današnji družbi vse preveč tolerirano in pojmovano kot nekaj samoumevnega za sodobni čas.
Velik problem je v nerazvitih državah,kjer kljub slabim možnostim za življenje nenehno narašča nataliteta. Odraščanje teh otrok je zelo težko, prav tako so možnosti izobraževanja dane samo izbranim. S tem je tudi osveščenost ljudi nezadostna in okrnjena.
Oblastniki se veliko preveč ukvarjajo samo s tem, kako bi si utrdili položaj in so neobčutljivi za stiske ljudi.

Veliko je besed o dobrodelnosti in tudi dobrodelnih akcij je zadnje čase vse več. Po drugi strani pa se veča neobčutljivost za sočloveka in vsak skrbi le zase in za svoj prestiž.
Mladostniki iz različnih evropskih držav, organizirani v skupnosti, bi se morali med seboj povezovati in izvajati aktivnosti v boju za mir in enake možnosti mladih po svetu. Napredek tehnologije je temu gotovo v prid, potrebna je samo volja, kanček podpore odraslih in prepričanje, da je v slogi moč.


Tilen Vesenjak, OŠ Valentina Vodnika, Ljubljana

MLADI IN IZOBRAŽEVANJE V TUJINI

Velikokrat se slovenski študentje odločijo opraviti kakšen semester ali pa cel študij kar v tujini. Njihov cilj je končati Evropsko maturo, katera jim pripomore k večji možnosti dobiti delo. Z življenjem in študijem v tujih državah je mogoče na najboljši način globlje spoznati običaje, ljudi in jezik drugih kultur. Poleg tega lahko življenje in študij v drugih državah pomagata razviti pomembne transnacionalne sposobnosti, ki jih bodoči delodajalci iščejo. Ko se študentje vrnejo iz izobraževalnega programa ali študija v tujini, pogosto nanj gledajo kot na izkušnjo, ki je pripomogla pri njihovem osebnostnem in intelektualnem dozorevanju. Izpostavljenost novim načinom razmišljanja in življenja vidijo kot prednost, ki je spodbudila njihov osebni razvoj in neodvisnost. Poleg tega, da študij v tujini lahko razširi akademsko izobrazbo in spodbudi osebni razvoj, lahko poveča možnost za zaposlitev. Vedno več delodajalcev išče ljudi z izkušnjo drugih držav, saj so za njih poleg jezikovnih spretnosti po vsej verjetnosti značilni tudi spretnost pri medkulturni komunikaciji, razumevanje in poznavaje lokalnih običajev in kulturnih kontekstov. Zelo pomembno za delodajalce je tudi prilagodljivost na nove okoliščine in sposobnost konstruktivnega soočanja z različnostjo. Vendar so pogoji za študij v vsaki državi posebej različni. Tako na primer v Veliki Britaniji opravljeni izpiti ob zaključku srednje šole v Sloveniji niso uradno veljavni. Britanske vpisne službe ponavadi poiščejo za slovenske kvalifikacije britanske ekvivalente. V večini državah zadostuje za vpis že v Sloveniji opravljen zaključni izpit, vendar mora študent končati izpit iz tujega jezika v državi, v kateri želi študirati. Povprašali smo tudi naše profesorje, ki so končali študij v tujini.
Vedno več dijakov iz naše šole se odloča za študij v tujini in predvidevamo, da jih bo še več.
Jernej Gjerek

SLOVENIJA V EU-NAPREDEK ALI NA KONCU NAZADOVANJE?

Slovenija v EU vidi perspektivo. Verjetno prav, saj je potreben razvoj, nove ideje, novi cilji, spremembe, ki bi nas odlikovale in delale boljše, dogodki, ki bi bili na nivoju samospoštovanja in ne posnemanja drugih držav, kar je v trendu. Nam bo EU omogočila, da se bomo zavedali sami sebe, svoje kulture, pristnosti, edinstvenosti ali nas bodo uporabili za člen velike verige, ki mora na vsak način biti konkurenčna našopirjenemu Zahodu? Kaj bomo na koncu postali? Bomo bogata država, ki bo sprejemala pomembne politične odločitve ali bomo majhni, potuhnjeni ter prikimavali pri vsem? Bomo sposobni razmišljati kot Slovenci, kot narod, ki si je priboril domovino z ugaslimi življenji najpogumnejših ali bomo razmišljali kot večina- z evropskim duhom, ki ga nam bodo posredovali na najlažji način-skorajda že narekovali. »Cunjice v vetru«, kot je že davno napisal Ivan Cankar ali mogoče narod, ki bo z vsaj malo poguma stal za svojimi prepričanji in sprejemal pametne odločitve. Veliko vprašanj, veliko odgovorov, vendar najtežje je najti tistega pravega, saj ne vidim v prihodnost. Vidim pa sedanjost, ki že kaže slabe in dobre strani EU.
Monika Gabrič

Solidarnost v učenčevih očeh

Naj solidarnost najde svoje mesto v učenčevih srcih. Če jim bomo omogočili širše spoznavanje sveta, bodo znali bolje ceniti to, kar imajo. Približati revščino madim je prvi korak do spoznanja, da svet ni posut z rožami, ampak je krut in večkrat odbijajoč. Revščina ni prisotna samo v deželah tretjega sveta, ampak jo vidimo tudi doma. Revščina ima več obrazov. Pomagati tistim, ki so v stiski, prinese zadovoljstvo in upanje.

Message from Jo Leinen

Leinen,J_00074.JPG


Born in the border region between Germany and France in the state of Saarland, the European perspective has been part of my private as well my political life.

Elected as Member of the European Parliament in 1999 I have focused my work on the vision of a European Constitution, as a fundamental basis for a Political Union and a Europe of citizens

Since 2004 I am chairing the Committee on Constitutional Affairs (AFCO), which is closely following the constitutional process. In the present phase of reflexion we engage in a constant dialogue with civil society and social partners as well as national parliaments.

The purpose of this dialogue is to clarify the future of Europe, its role in a globalised world, the perspectives of the European economic and social model, the EU as an area of freedom and security in the fight against terrorism and crime.

Bringing Europe closer to the citizens and the citizens closer to Europe is one of the major challenges in the next months and years. Only a true European democracy can connect the 450 million people with the European project. I am convinced that the majority of the European people in favour of unifying the continent. Defending European values as well as European interests in the modern world of the 21st century is only possible if Europe can speak with one voice in international affairs.

Romania in EU...

Thanks for your support,we hope that Romania will enter in the European Union in 1.ian.2007 and you'll be able to visit the country and see it the way it is.

Thoughts of my little pupils from 3rd grade...

Money is necessary for a decent life but it is not the most important thing in the world. Maybe Romania is a poor country, with small houses, with small roads, but we have big souls.
This are the thoughts of my little pupils from 3rd grade.
When I heard this thoughts my heart was full with happiness and pride. And Europe sould be pride, too.
primary teacher Alina Stanciu, School No 4, Suceava, Romania

Languages

Powered by
Movable Type 3.2