Mednarodni projekti prinašajo svežino in nov način razmišljanja v šolske klopi. Omogočajo mladim širše spoznavanje sveta in jih motivirajo k učenju. Na šolah se začuti tisto evropsko dimenzijo, ki je ni bilo prej čutiti. Učenci se zavedajo, da pripadajo širši skupnosti. Danes je postalo učenje realnost...učenje živimo, doživljamo.
Čeprav ima zdaj Evropa dvajset uradnih jezikov, angleščina, francoščina in nemščina so še vedno prvi trije in najbolj pomembni jeziki pri sporazumevanju med državami Evropske unije. Prav bi bilo, da bi vsaka država, poleg teh treh, svojim državljanom omogočila znanje še kakšnega od drugih manj znanih jezikov Evrope, in to ne le na univerzitetnem nivoju, ampak tudi v osnovnih in srednjih šolah.
V zgodovini so bile ženske vedno izpostavljene. Kljub izobrazbi so v marsikateri državi izpostavljene še danes. Evropa ni izjema. V razvitem svetu se ženske borijo za enako plačo kot moški za isto delo. Tudi v družini nimajo ženske istih pravic do vzgoje otrok in še več nepravičnosti bi lahko našteli. Zdi se mi, da bo ta problem večni. Premalo se naredi, da bi neenakost med ženskami in moškimi izbrisali za vedno.
Vsi Slovenci smo vstopili v EU z dobrimi nameni in velikimi pričakovanji, da nam bo bolje, da bomo bogatejša država, da bo več možnosti za vse, vendar lahko po vsem tem času ugotovimo, da se to ni uresničilo. Veliko ljudi je še vedno brez zaposlitve, življenjski pogoji se niso bistveno izboljšali in zdi se, da Evropa postaja talilni lonec, v katerem mali narodi lahko izginejo. Tako imamo več možnosti, da našega naroda, jezika, kulture sčasoma ne bo več na svetu. Morda bomo popolnoma izginili kot prah, ki ga obrišeš s police, le da se mi v tem primeru ne bi več vrnili. Slovenci imamo že tako premalo samozavesti. Smo narod pesimistov in ob vsej poplavi tujih izdelkov in podjetij, ki so se po vstopu pojavili pri nas, je naša narodna identiteta še bolj v nevarnosti. Kar je tuje, je boljše! Kot da tudi v Sloveniji ne bi imeli vrhunskih proizvodov.
Sara Češarek
Spodbuja se dejstvo, da je tujina boljša, da ti prinese več in če hočeš biti konkurenčen, moraš stran, stran od svojega naroda, pa četudi nočeš, ampak si prisiljen, saj domača država ne spodbuja dovolj dela doma, ne daje dovolj možnosti, da bi mladi lahko zaživeli z idejami v lastni državi. Če že razmišljam v tej smeri, lahko rečem, da nam bo EU jemala mlade intelektualce, izobražence, ker jih doma ne znamo ceniti. Zanimiva prihodnost…Že tako nas je malo, naravni prirastek prebivalstva ni spodbuden, drvimo drugam in kaj bo ostalo od nas Slovencev čez nekaj let? Bomo še živeli na čeprav majhnem, a tako prikupno lepem ozemlju? Bomo še narod s svojo kulturo in materinim jezikom, ki ju nikakor ne smemo zavreči, ali manjšina, ki bo na koncu ostala brez pravic, ki ji bodo vzeli vse in ji bo ostal grenki priokus, da smo nekoč bili narod, ki je nespametno izgubil vse. Bo Slovenija mlade pošiljala v tujino, ker doma za njih ni prostora, ni služb in tako povzročila izginotje? Lahko bi ravnali pametno in nas obdržali, dolgoročno bi se pokazalo, koliko dobrega je v tem. Vse to pa zahteva tudi pravno državo, kar pa za Slovenijo ne morem do potankosti potrditi, saj je preveč razlik. Že če bi vse države živele v enotnosti, pa bi gotovo vsi zgornji dvomi odpadli.
Monika Gabrič
Živim v svetu, ki je dokaj varen in miren. Marsikje pa potekajo državljanske vojne in teroristični napadi. V njih umre veliko nedolžnih ljudi, tudi otrok. Ključno je nasilje, ki je v današnji družbi vse preveč tolerirano in pojmovano kot nekaj samoumevnega za sodobni čas.
Veliko je besed o dobrodelnosti in tudi dobrodelnih akcij je zadnje čase vse več. Po drugi strani pa se veča neobčutljivost za sočloveka in vsak skrbi le zase in za svoj prestiž.
Na tem področju ima veliko vlogo šola. Šola mora prispevati k temu, da bi si mladi več pridobivali življenjskih veščin in ne samo kopičili znanje. Pomembno je tudi, da se učimo ceniti svoje življenje in življenje drugih ter sprejemamo odgovornost za svoja dejanja. Strpnost je beseda, ki se je moramo naučiti živeti.
Tilen Vesenjak
Mladi se ne zavedamo dovolj, da politika ni le delovanje neke skupine ljudi, ki se ukvarja z vodenjem države, ampak da politika zaznamuje naš vsakdan, da smo vanjo vpeteni tudi mi. Večina nas misli, da je zanimanje za politiko tako majhno, ker je nihče ne skuša približati nam, mladim. Vsi bomo enkrat stari osemnajst let. Imeli bomo volilno pravico. Kako se bomo odločali, če nas nihče ne pripravlja na samostojno odločanje že prej? Bomo sledili prepričanju staršev? Nas bodo prepričali najlepši plakati strank? Ali pa sploh ne bomo šli na volitve?! … Mladi imamo premalo možnosti za odločanje zdaj, dokler smo učenci, dijaki. Prevečkrat od nas zahtevajo poslušnost. Takšni bomo težko odločali kot odrasli državljani, udeležba na volitvah pa zato najbrž ne bo večja.
Sošolci si želijo tudi več aktualnih brošur, revij ali zloženk o Evropski uniji. Žal je večina gradiva, primernega za mlade, nastalo že ob vstopu v EU. Od takrat sta minili dve leti, polni sprememb, zato bi bilo prav, da bi vse novosti sproti predstavljali mladim, ki nas ob vstopu v EU takšne teme še niso zanimale. Tu je pomembno še, da bi bile informacije predstavljene privlačno, na kratko, preprosto in nam primerno. Zanimiva bi bila kratka obvestila o novostih med reklamami na televiziji (podobno, kot je zdaj za dohodnino), ker bi tako pritegnili pozornost tistih, ki veliko časa preživijo pred televizorjem. Za tiste, ki svoj prosti čas zapravijo s surfanjem po internetu, pa bi bile opazne povezave na strani s politično-obveščevalno temo.
Lea Retelj, Marko Kolenc
Posledice npr.rasnih, političnih socialnih in podobnih nemirov v
svetu, so izbruhi protestov, demonstracij, v najhujši obliki celo
vojn, ki lahko zahtevajo veliko človeških življenj in/ali gmotne
škode. Za današnji svet so značilni zlasti socialni nemiri.
Nemire lahko preprečujemo s pravočasnimi, načrtovanimi pogovori vseh
vpletenih strani. Doma-preprosto s kvalitetnim preživljanjem prostega
časa, odkritimi pogovori, z medsebojnim zaupanjem in z upoštevanjem
družinskih pravil.
Ljudje smo si po svetu v vsaki sredini različni. Nekateri so zelo
nestrpni do soljudi,zlasti,če imajo le-ti nekaj več od njih ali so le
malce drugačni od njih. Naučiti se moramo sprejemati drugačnost,
ceniti različnost in biti strpni.
Aljaž Jakše
Čim bolj obširno znanje tujih jezikov osvojimo, tem boljše možnosti imamo za kasnejšo zaposlitev, tako pri nas kot v drugih državah. Zaradi naše obmejne lege se v italijanščino poglabljamo še bolj kot v angleščino.
Mislim, da je v EU znanje tujih jezikov zelo pomembno, saj je to eden izmed glavnih pogojev za sporazumevanje med različnimi narodi.
Maja Jerman
Velikokrat se slovenski študentje odločijo opraviti kakšen semester ali pa cel študij kar v tujini. Njihov cilj je končati Evropsko maturo, katera jim pripomore k večji možnosti dobiti delo. Z življenjem in študijem v tujih državah je mogoče na najboljši način globlje spoznati običaje, ljudi in jezik drugih kultur. Poleg tega lahko življenje in študij v drugih državah pomagata razviti pomembne transnacionalne sposobnosti, ki jih bodoči delodajalci iščejo. Ko se študentje vrnejo iz izobraževalnega programa ali študija v tujini, pogosto nanj gledajo kot na izkušnjo, ki je pripomogla pri njihovem osebnostnem in intelektualnem dozorevanju. Izpostavljenost novim načinom razmišljanja in življenja vidijo kot prednost, ki je spodbudila njihov osebni razvoj in neodvisnost. Poleg tega, da študij v tujini lahko razširi akademsko izobrazbo in spodbudi osebni razvoj, lahko poveča možnost za zaposlitev. Vedno več delodajalcev išče ljudi z izkušnjo drugih držav, saj so za njih poleg jezikovnih spretnosti po vsej verjetnosti značilni tudi spretnost pri medkulturni komunikaciji, razumevanje in poznavaje lokalnih običajev in kulturnih kontekstov. Zelo pomembno za delodajalce je tudi prilagodljivost na nove okoliščine in sposobnost konstruktivnega soočanja z različnostjo. Vendar so pogoji za študij v vsaki državi posebej različni. Tako na primer v Veliki Britaniji opravljeni izpiti ob zaključku srednje šole v Sloveniji niso uradno veljavni. Britanske vpisne službe ponavadi poiščejo za slovenske kvalifikacije britanske ekvivalente. V večini državah zadostuje za vpis že v Sloveniji opravljen zaključni izpit, vendar mora študent končati izpit iz tujega jezika v državi, v kateri želi študirati. Povprašali smo tudi naše profesorje, ki so končali študij v tujini.
Vedno več dijakov iz naše šole se odloča za študij v tujini in predvidevamo, da jih bo še več.
Jernej Gjerek
Slovenija v EU vidi perspektivo. Verjetno prav, saj je potreben razvoj, nove ideje, novi cilji, spremembe, ki bi nas odlikovale in delale boljše, dogodki, ki bi bili na nivoju samospoštovanja in ne posnemanja drugih držav, kar je v trendu. Nam bo EU omogočila, da se bomo zavedali sami sebe, svoje kulture, pristnosti, edinstvenosti ali nas bodo uporabili za člen velike verige, ki mora na vsak način biti konkurenčna našopirjenemu Zahodu? Kaj bomo na koncu postali? Bomo bogata država, ki bo sprejemala pomembne politične odločitve ali bomo majhni, potuhnjeni ter prikimavali pri vsem? Bomo sposobni razmišljati kot Slovenci, kot narod, ki si je priboril domovino z ugaslimi življenji najpogumnejših ali bomo razmišljali kot večina- z evropskim duhom, ki ga nam bodo posredovali na najlažji način-skorajda že narekovali. »Cunjice v vetru«, kot je že davno napisal Ivan Cankar ali mogoče narod, ki bo z vsaj malo poguma stal za svojimi prepričanji in sprejemal pametne odločitve. Veliko vprašanj, veliko odgovorov, vendar najtežje je najti tistega pravega, saj ne vidim v prihodnost. Vidim pa sedanjost, ki že kaže slabe in dobre strani EU.
Monika Gabrič
Naj solidarnost najde svoje mesto v učenčevih srcih. Če jim bomo omogočili širše spoznavanje sveta, bodo znali bolje ceniti to, kar imajo. Približati revščino madim je prvi korak do spoznanja, da svet ni posut z rožami, ampak je krut in večkrat odbijajoč. Revščina ni prisotna samo v deželah tretjega sveta, ampak jo vidimo tudi doma. Revščina ima več obrazov. Pomagati tistim, ki so v stiski, prinese zadovoljstvo in upanje.
With the growth of unemployment in Europe there are more and more families on the verge of poverty. The picture is the same in Slovenia. Because of this many young Europeans cannot continue their studies at university level. Tuition fees are too high. Some young people work, but are still unable to earn enough money to pay for their education. A few of the lucky ones receive scholarships while others are left to make it on their own...
There should be more scholarships offered to those who are intelligent enough to study, but cannot afford it because of their social status.
Sara Dekleva
Osnovna sola Pivka, Slovenia
Evropa je naš vsakdanji prostor, v katerem živimo, čeprav mnogi mladi menijo, da je Evropa daleč proč od njihovega vsakdanjega življenja. 'Blog' nudi mladim evropejcem priložnost izraziti svojo skrb, mnenje in upanje za prihodnost Evropske unije ter postaviti konkretna vprašanja o evropskih zadevah. Lahko tudi predlagajo načine s katerimi se lahko Evropa približa svojim državljanom.
Povabili bomo strokovnjake iz evropskih ustanov, ki bodo komentirali izjave mladih in odgovarjali na postavljena vprašanja. Prispevki so lahko v vseh jezikih Evropske unije. Zaradi tehničnih razlogov morate poslati svoja vprašanja in predloge svojemu pedagoškemu koordinatorju, ki jih bo nato vstavil v Blog. Vsi lahko prispevajo svoj komentar.
Magdalena Bobek
(pedagoška koordinatorka za Slovenijo)